Novice

SREČANJE IN SKAKANJE NA MALI PROŽNI PONJAVI S PETROM KOKALJEM (DUNKING DEVILS AKADEMIJA)

 

Učenci krožkov Drug z drugim in Skoki z male prožne ponjave na OŠ Frana Albrehta Kamnik pod mentorstvom učiteljic Jane Svetec in Tamare Bračič smo se v marcu in maju 2019 srečali z našim bivšim učencem Petrom Kokaljem.

Peter je že kot učenec naše šole zelo vestno in odgovorno obiskoval krožka DRUG Z DRUGIM in SKOKI Z MALE PROŽNE PONJAVE, ki sta ga navdihovala v njegovih akrobatskih spretnostih in igralskih talentih. Sodeloval je v številnih nastopih, kot npr. Božičkov vajenec, 50-letnica šole Frana Albrehta, skakajoči Minjoni, Valeta 2015 in s svojim talentom navduševal mlajšo in starejšo publiko.

Vse svoje pridobljeno znanje, veselje do skakanja na trampolinu in veščino javnega nastopanja je razvijal tudi v srednji šoli, kjer je bil pobudnik številnih lepih prireditev, ki so bile adrenalinsko začinjene.

Svoje znanje in talent pa je začel nadgrajevati z rednimi treningi v akrobatski skupini Dunking Devils Akademija. S skupino je letos navdušil tudi v oddaji Slovenija ima talent, nastopal pa je tudi že v drugih državah.

Peter je za naše skupno druženje pripravil predstavitev in zanimive video posnetke, učenec Matic Hrabar pa je z njim opravil intervju, ki ga lahko preberete v nadaljevanju.

 

INTERVJU

Kot član skupine Dunking Devils si nastopil na šovu Slovenija ima talent. Kako je prišlo do tega?

»V skupini smo začeli razmišljati o nastopu in večina se je strinjala. Zbrala se je ekipa štirih, s katero smo se začeli pripravljati na avdicijo, ki je bila oddaljena samo en teden. Iz skladišča smo trampolin pripeljali na Škofijsko gimnazijo in hitro začeli pripravljati točko.«

Kasneje ste napredovali v polfinale. Kako so izgledale priprave?

»Tokrat smo imeli dva meseca časa. Razmišljali smo o točki, ki bi bila atraktivna za mlajše in starejše. Na pamet nam je prišla računalniška igrica Super Mario, za katero smo sklepali, da jo vsi poznajo. Izvedbe smo se lotili na način, ki po mojem mnenju še ni bil uporabljen. Pred in za trampolin smo postavili platno, na katerega smo projecirali premično ozadje. Vaje so bile zelo zahtevne, saj se je nastop moral ujemati z ozadnjem, da bi vse skupaj delovalo »interaktivno« in povezano. Velik poudarek je bil na mimiki, kar pomeni, da je bil vsak nasmeh in premik roke načrtovan. Elemente smo po skoraj treh letih treninga imeli že v malem prstu. Zadnjih nekaj dni pa smo imeli možnost trenirati še v studiu Pop TV.«

Je drugače nastopati pred živim občinstvom kot na televiziji in posnetkih?

»Občutek je vsaj meni enak, zdi pa se mi, da je doživljanje gledalcev na kavču drugačno. Televizija naredi skoke manjše in ti izgledajo manj zahtevni. V živo je vse bolj pristno, prisoten je adrenalin ... Na snemanju posnetkov pa se snema večkrat, iz večih kotov, zato večina dela pade v postprodukcijo. V primeru, da se zgodi napaka, lahko vse ponovimo, kar v živo ni mogoče. Umetnost nastopanja v živo je improvizacija. Če se ti zgodi napaka, jo moraš znati popraviti in nadaljevati, saj gledalci, ki točko vidijo prvič, takih stvari ne opazijo. K temu definitvno pripomore kilometrina na odru.«

Trenirati si začel na naši šoli. Kaj te je navdušilo za ta šport?

»V tretjem razredu sem dobil trampolin, na krožek skokov z male prožne ponjavi k učiteljici Tamari, pa sem se vpisal v  šestem razredu. Šport treniram predvsem zaradi zabave in dobre družbe. Treningi niso težava, ovira, temveč način, da zapolnim svoj prosti čas. Nekaj, kar me izpopolnjuje.«

Koliko časa ti vzamejo treningi?

»Redno treniram štirikrat na teden, vendar je za vsak nastop potrebno veliko več treningov. Imel sem tudi že osem treningov na teden. Drugače pa je odvisno, če se moram nujno učiti, na kakšnega tudi ne grem, takrat treniram enkrat ali dvakrat. Med počitnicami pa si vzamemo malo pavze.«

Kako in kje potekajo?

»Treniramo v pro delu Woopa. Treninge imamo razdeljene na več delov, npr. »zabijanje«, akrobatika, gimnastika ... Treniramo v treh ekipah: osnovna šola, srednja šola in člani.«

Je šolske obveznosti težko uskladiti s treningi?

»Da. Kot sem že povedal, treningi vzamejo zelo veliko časa, kar pomeni veliko odrekanja. Ni enostavno, ker želim biti v šoli odličen, zato veliko časa preživim za zvezki. Ni veliko časa za prijatelje, ni časa za filme, igrice ... Seveda je potrebna zelo dobra organizacija časa. Zadnjič smo 12 ur potovali v Belgijo in v tem času sem naredil seminarsko nalogo.«

Kako si prišel v ekipo Dunking Devils?

»V času mojega prihoda so spodbujali nove člane in organizirali odprte treninge. Enega sem se udeležil sam in tako začel redno trenirati. Nastopanje pa pride s časom. Ko starejši vidijo, da si pripravljen, da napreduješ, da si resen, zagnan, te vključijo v točke.«

Ste z ekipo že potovali po svetu?

»Udeležili smo se hrvaških talentov, na katerih smo prišli do polfinala. Tamkajšnja točka je imela večji poudarek na »zabijanju« na koš, kot pa na gimnastiki. Bliža se tudi nastop na polfinalu španskih talentov, kjer se bomo predstavili s podobno, a krajšo točko. Drugače pa se veliko hodi v bližnje države, kot je Italija, Nemčija. Bil sem tudi že v Gruziji. Letos se mi obeta še Kitajska.«

 

Srečanje smo zaključili v telovadnici, kjer smo skupaj z njim skakali na mali prožni ponjavi in veselo zabijali žoge v koš. Pokazal nam je marsikateri trik in skočil celo dvojno salto z obratom.

Srečanje nam bo ostalo v lepem spominu.

Slike si poglejte tukaj.

 

Intervju opravil:

Matic Hrabar 9.c

Zapis dodala učiteljica: Tamara Bračič