Novice

MOJ DOM OŠ FRANA ALBREHTA KAMNIK

Tema letošnje prireditve ob dnevu samostojnosti in enotnosti je bila dom. Konec koledarskega leta, državni praznik in zaključek mednarodnega literarnega in likovnega natečaja so minili v duhu misli na dom, domovino. »Dom je poln ljubezni, sočutja, razumevanja,« nas je nagovoril Žan.

Kdor ljubi svojo domovino, spoštuje tudi domovino drugih. Da je Triglav simbol slovenstva, nas je spomnila Jasna Plahuta na citrah. »Damjanin dom je bila Banja Luka, zdaj je Kamnik«, je nadaljevala Ema. Dom je tam, kjer se dobro počutiš in naša šola učencem in zaposlenim predstavlja en delček doma. Skromnega, malo vegastega, vendar našega. Prijetno se počutimo, ko nam ravnatelj nameni tople besede, ko nam zbor zapoje Alelujo, Sveto noč, All I want for Christmas. Naš šolski bend pa nas vedno podžge, da nas zasrbijo roke in pete. Tokrat so nam zaigrali Golico. Tisto od naših Avsenikov. Časi se spreminjajo in danes otroci in mladi z veseljem poslušajo in plešejo ob zvokih narodnozabavnih pesmi. Tudi rokerji, metalci in tisti, ki jih navdušuje pop glasba, ploskajo v ritmu domačih viž, saj so … domače. Tudi to je del domoljubja, ljubezen do narodnozabavne in ljudske glasbe. Lepo je vrniti Sloveniji, kar je slovenskega, dolga leta zasmehovanega in skorajda pozabljenega. Šolniki lahko mlade pri tem spodbujamo in se z njimi veselimo, tako je na repertoarju šolskega zbora vedno kakšna slovenska narodnozabavna ali ljudska.

Pred dnevi smo se poslovili od sodelavca, ki je šel v pokoj in tudi njemu so v čast in slovo učenci kar na hodniku zaigrali eno domačo, nekateri pa so se ob njej zavrteli v ritmu polke. Zvok glasbe je privabil učence na stopnišča in hodnik in poslovilna zabava je bila prijeten izraz hvaležnosti do hišnika, ki je za našo šolo naredil marsikaj dobrega in lepega. Predvsem pa nam bo ostal v spominu kot človek, poln modrosti in topline. Roman, užij življenje, prepusti se strastem, ki te izpolnjujejo in pridi nas še kaj pogledat, kajti domača vrata so ti vedno odprta. Kot tudi vsem ostalim nekdanjim sodelavcem. Bivši učenci, srednješolci, se pogosto vračajo k nam in nam povedo, kam jih vodi življenje, včasih se pridejo pohvalit, drugič pa potožit, da je težko. Vrnejo se tudi po kak nasvet, saj, kot rečejo, smo še vedno njihovi in se v težkih trenutkih spomnijo na nas. In to naj bi bil dom, kajti dom je tam, kjer je srce, kjer smo lepo sprejeti.

Želimo si, da bi našo šolo učenci in zaposleni pogosto čutili kot dom.

Naj končam z delčkom priredbe Monty Pythonove Always look on the bright side of life, s katero nam je postregel naš mladinski pevski zbor:

V življenju se zgodi, da se človek razjezi, sam sebe zasovražiš in ves svet. In ko vse ti gre že gor, kot da bil bi malo nor, napravi šobo in zažvižgaj si: Saj to življenje ima svetlo stran, če jo najdeš, ti da nov elan.

Srečno in polno elana v novem letu!

Da bi nam bilo naklonjeno.

Tina Plahutnik
svetovalna delavka

High Quality Free Joomla Templates by MightyJoomla | Design Inspiration FCT